Toti bastard

Eppur si muove. Razpis za Glavni trg se je odpravil na pot. Pot trnovo in dolgo. Na Momarskih straneh ga ne najdem, če je, opravičujem svojo nerodnost. Tako sem zopet poučen le s strani lokalnega glasila, ki mi že neštetič mala urbano mavrico brez nje razlage in z dokaj neberljivo fotografijo Dragiše / drugače zelo spretnega mestnega fotokronista izpred par desetletij/. Zraven pa zopet nategovalnica o akvariju in dovoljenjih zanj. Hvala jutru, ki prinaša Večer, za iztočnice.
Grem po vrsti.
Dajmo najprej presvetlit te vaše nove vsebine kulturnega in družbenega dogajanja. Jih gledate šele leta 12 ali pa gledate tudi vnaprej. In jih vidite danes?
Glavni trg ni nič drugega kot največji trg na katerem se manifestira, pod mestno hišo ali pred cerkvijo ali okoli simbola, meščansko samozavedanje. Ko to ni potrebno, je trg, kot veeeelik prazen prostor lahko namenjen vsemu od cirkuzantskega prizorišča do morišča. Je pa takrat tudi cilj obiska tujcev, ki ga vedno primerjajo s svojim in drugimi, obiskanimi glavnimi trgi ter se po navadi orientirajo z njega do drugih mestnih znamenitosti.
Takšni trgi se tudi spreminjajo, kot naš: podirali so ga za širitev / prav simpatičen je bil do gradnje Glavnega mostu s tisto strmo ulico k Dravi, kjer so potem postavili Veliko kavarno/, pa bombardirali so ga in zravnali v mali park pa zopet pozidali z izgovorom na stari tloris pa kar je najslabše, na koncu, ostebrili, okoritili, okamnili in mu, s temi nevarnimi ovirami, vzeli pridih širine.
Včasih so na takšnem trgu bile prestižne trgovine in prestižni gostinski lokali, kar danes niti približno ni več tako.
In ko je pritekel dizl, so postavili tudi avtobusno postajališče, ki je s smrdljivimi, danes romantičnimi avtobusi, sčasoma, prekrila ves trg. Postajališče, ko so busi odšli drugam, pa se je utrudilo in so ga nekega lepega dne, pnevmatska kladiva, podrla. Po tistem so na tem trgu prvič, ne vem zakaj, ker jih bodo zaradi moteče višine in novogradnje podrli, zasadili drevesa.
Konec?!
Ne. Očitno je to le začetek.
Odjebite kulturne in družbene vsebine kot gonilo razpisa, ker nimate zanje ne vizije ne denarja; na trgu se je in se bo dogajalo to kar se dogaja do zdaj: pridejo ekološki drobnjakarji in rečete ja, joj kako lepa turistična ponudba pa pridejo k vam s suho robo in zopet rečete, joj kako lepo pa pridejo sadovi jeseni in joj pa zopet sreča in radost pa otroci z balončki in plastelinom in vi ste vzhičeni, da nekdo nekaj hoče na tem Glavnem trgu.
Zato imate le eno paradoksno priložnost, da določite le tisto, kar se ne sme nikoli zgoditi na Glavnem trgu in tako posvetite vso energijo in sugestijo izgradnji in obnovi zdaj dokaj konfuznega prostora, kateri si res zasluži markanten videz.
Predvsem pa, sem vam že “pisal”, dajte v besedi in slikicah nekaj od sebe na internet, ker moja malenkost tudi nima več vsega v glavi in predalih, ker je pred leti, zaradi investicije, razprodala nekaj tisoč enot, predvsem slikovne, mestne arhive.
A tisto kar je ostalo rad dolepim k temu pisanju:

Na vzhodnem delu je bil trga zaprt z manjšimi stavbami…

in omenjeno ulico, ki se je spuščala na Lent.

Južni del, razen še nedozidane Velike kavarne, je pa skoraj isti.

Dolgo je bil prostor namenjen tržnici…

… in sejmom.

Ko še ni bilo avtobusnega postajališča.

V bistvu je bil to zanimivo umeščen peron…

…katerega značilno okroglo blagajno /desno/ in prometno pisarno ne najdem med pregledanim. Pa saj jo imam – nekje.

Peron je ostal enak in ob širitvi prometa, smo le tisti, ki smo se vozili na dolgih progah, lahko čakali na njem, druge je pral dež.

Čez cel trg so bila postajališča, desno je del parka na ruševinah in krožni promet je bil na Glavnem trgu že pred destletji…

… pogled z zahoda /zazna se velikost avtobusnega postajališča, ki ga želijo zdaj “restavrirati”.

Potem pa je Pečenkota /mislim, da je bil on/ začela srbeti zelenica , tam zadaj za kužnim znamenjem na severnem delu…

… in začeli so graditi vrinek, ki je razsekal in skazil veliki trg.

Potem so Glavni trg okoritili, ostebrali in ga spremenili v zelenjadarsko-festivalski geto

Da me kdo ne pokara zaradi neomenjenega Kužnega znamenja. Tu je takšen kot je romal v kopirnico in potem v hodnike in na dvorišča pozabe.

Naj dodam le še eno: pred 100 leti so imeli mestni velmožje dokaj jasno sliko kakšen bo Glavni trg.